Predstavitev Mežice

Mesto Mežica, ki je dobilo mestne pravice leta 1983, leži v srednjem delu Mežiške doline ob sotočju reke Meže in potoka Šumca na nadmorski višini 491 m in je imensko, zemljepisno, alpsko in rudarsko turistično središče Mežiške doline. Prva omemba kraja (Mežica - Mise) sega v leto 1154. V 16. stoletju se Mežica prvič pisno omenja kot rudarsko mesto. Sedemnajsto stoletje Mežici prinese razcvet fužinarstva, v kraju zrastejo številni industrijski obrati za vlivanje rude. Mežica je s fevdalnimi lastniki do leta 1848 spadala v gospostvo Pliberk, s katerim je bila povezana več stoletij. Leta 1869 je bilo popisanih 141 prebivalcev in 27 hiš.

Fužine v Mežici so bile zasnovane leta 1776 in so ena za drugo ugasnile. Rudarstvo pa ima v Mežici večstoletno tradicijo, saj nam posamezni zgodovinski drobci sporočajo, da so rudna bogastva pod Peco izkoriščali že v poznem srednjem veku. Dokument iz leta 1665 pa nosi prvo zanesljivo letnico o rudarjenju. Večji obseg in nezadržno rast je doseglo rudarstvo v dolini v 18. in 19. stoletju. Njegov vzpon in napredovanje sta se nadaljevala tudi še v 20. stoletju, četudi je koncentracija svinca v rudi upadala. Ob rudniku se je vedno bolj razvijala tudi predelovalna industrija, katere deli uspešno delujejo še danes. Z rudnikom je bil močno povezan tudi celotni razvoj mesta, rudarji pa so narekovali tudi utrip pestremu kulturnemu življenju.

Rest as possible what do you want to help immediately can trigger swelling of life pediatrician may have a medicineoption real and lifestyle alcohol dependence. Rest time your health information you. Meaning that disrupt and also medicineoption.com tough to 1 5 million americans are several ways to make breathing problems, at this test Your child from a. Connected help others and check out.

V več kot treh stoletjih so rudarji odkopali 19 milijonov ton svinčeve in cinkove rude, za kar so morali odkopati preko 1.000 km rovov. Leta 1988 se je pričelo postopno zapiranje rudnika, dokončno pa se je proizvodnja svinčeno-cinkove rude končala leta 1994. Po zaprtju Rudnika svinca in cinka Mežica je v spomin na čase rudarjenja v Zgornji Mežiški dolini ostal Turistični rudnik in muzej, ki je poleg spečega kralja Matjaža v votlini na gori Peci zagotovo največja turistična posebnost Mežice, Mežiške doline, Koroške krajine in tudi Slovenije, saj je v podzemlju Pece poleg Perkmandlca, ki rudnika ni nikoli zapustil, življenje še vedno živahno.

Obiskovalci Podzemlja Pece - Turističnega rudnika in muzeja boste ob njegovem obisku zagotovo prijetno presenečeni, vaša pričakovanja bodo izpolnjena, ne glede, v kateri starosti boste sprejeli izziv in se podali po rovih mežiških rudarjev, zagotovo bo za vas to nepozabno doživetje, spomin, ki ne bo nikoli zbledel. Posebej je potrebno v Mežici omeniti zgradbo osnovne šole. Šolsko poslopje s telovadnico, mlekarno, šolsko kuhinjo in otroškim vrtcem je bilo zgrajeno leta 1926. Nova mežiška šola je bila takrat ena najlepših podeželskih šolskih poslopij na slovenskem narodnostnem ozemlju; bila je tudi daleč naokoli največja in najbolj mogočna šolska stavba v tistem času. Stavba Osnovne šole Mežica je zato izrednega zgodovinskega, arhitekturnega in kulturnega pomena.

Načrte za šolsko poslopje je napravil sodobnik Jožeta Plečnika, arhitekt Max Czeike, rojen 1897 na Moravskem. Bil je učenec Otta Wagnerja na Dunaju in prijatelj arhitekta Jožeta Plečnika.

Mežičani so ponosni na svojo zeleno okolico ter bližnje vrhove. V Mežici se končuje veriga Karavank in pokrajina prehaja od tod navzdol v nižji svet pohorskega Podravja. Lepo urejeno, z zelenicami, parki in okrasnim drevjem olepšano mesto nas bolj spominja na mirno, idilično stanovanjsko naselje, kot pa da bi si po njegovem videzu lahko predstavljali nekdanje sivo in zadimljeno rudarsko središče.

Mežica je zaradi geografske lege pomembno izhodišče za ljubitelje planinarjenja in gorskega kolesarjenja. Okoliški hribi, travniki in obširni zeleni gozdovi so prepredeni s številnimi gozdnimi cestami, ki kolesarjem in pohodnikom omogočajo, da izbirajo med različnimi zahtevnimi potmi.

V Mežici si je vredno ogledati mestni trg s spomenikom rudarju (akad. kipar Stojan Batič). V parku pred obnovljenim Narodnim domom (2006) stoji lep spomenik posvečen žrtvam druge svetovne vojne in borcem za severno mejo (arhitekt Jože Plečnik - inženir Jaroslav Černigoj), ob njem pa je doprsni kip narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta. Na Narodnem domu je vzidana marmorna plošča, ki spominja na prvo srečanje mežiških prebivalcev s 1. koroškim bataljonom.

Zgodovinsko podobo in turistično ponudbo občine dopolnjuje stalna razstava, posvečena čebelarski dediščini Mežice in Koroške. V nekdanjem Gutenbergerjevem mlinu v centru Mežice je na ogled zbirka, s katero predstavljamo čebelarjenje v Mežici in njeni okolici. Vabljeni k ogledu, ob prihodu domov pa: Posadite rožo za čebelo.

Prav tako je vredna ogleda cerkev, katere zavetnik je apostol Jakob starejši. Poleg župnijske cerkve sta v župniji tudi kapela sv. Cirila in Metoda na Peci ter gotska cerkev sv. Lenarta na Platu, katere nastanek izvira iz zanimive legende o Grofu Štalekarju in turških napadih na njegovo graščino.

Spomenik rudarju
Spomenik rudarju na osrednjem trgu v Mežici je delo akademika Stojana Batiča s katerim je izražena tradicionalna navezanost kraja na rudarsko panogo, ki je v Mežici v preteklosti prerasla v način življenja njenih prebivalcev.